Operaterji in gesla

Operater je oseba, ki sedi za računalnikom in dela s programom. Z enim programom lahko dela več oseb – operaterjev.

Ob zagonu programa se vedno moramo prijaviti z ID in geslom operaterja. Ta podatek program pri vsakem vnosu oziroma spreminjanju zapisov zabeleži v bazo. V vsakem oknu za vnos ali spreminjanje zapisa dobimo s kombinacijo tipk Alt+Ctrl+P informacijo:

V glavnem meniju izberemo Uporabnik in računalnik (Alt+U) in podmeni Operaterji in gesla (Alt+G). Če smo se v  program prijavili kot operater, ki ni administrator - nivo 1, potem na tem mestu vidimo le svoj zapis.

Sicer pa se dpre okno  Operaterji s preglednico vseh že vnesenih operaterjev Za vnos novega operaterja kliknemo na gumb Vnesi zapis (Insert). Odpre se novo okno Operater:

 

ID – vneseno ID oznako operaterja. S tem podatkom se bomo potem vedno prijavljali  v program.

Naziv – vtipkamo celoten naziv operaterja.

Nivo – vsakemu operaterju določimo nivo, s katerim lahko omejimo njegovo delo s programom. Nivo 1 (administrator) je najvišji nivo brez omejitev. Vsi ostali nivoji (večji kot 1) imajo določene omejitve.

Novo geslo – vtipkamo besedilo, ki bo služilo kot operaterjevo geslo. Geslo se izpisuje z zvezdicami, kar nas zaščiti pred pogledi nepoklicanih radovednežev. Ta podatek bomo vpisali pri prijavi v program.

Verifikacija gesla – ponovimo besedilo, ki smo ga vnesli v polje Novo geslo. V primeru, da vneseno besedilo v obeh poljih ni enako, program javi opozorilo: »Geslo in verifikacija sta različna!«

Elektronski naslov – zapišemo e-naslov operaterja.

 

Sledi poglavje, v katerem navedemo informacije o poštnem strežniku operaterja.

Neposredno pošiljanje e-pošte – Če to polje označimo, se nam odpre vnos v ostala polja. Neposredno pošiljanje e-pošte pomeni, da bo za pošiljanje iz programa skrbel kar program sam. Nasprotna od te pa je možnost, da se nam pri pošiljanju e-pošte iz programa vedno pokliče poštni program, ki je nameščen na računalniku (Outlook, Outlook Express,..).

Pošlji skrito kopijo sporočila – Izberemo, če želimo, da program pri pošiljanju e-pošte predlaga naš elektronski naslov kot prejemnika skrite kopije sporočila. Če uporabljamo pošiljanje e-pošte neposredno iz naših programov, te pošte ne najdemo med oddano pošto poštnega programa, ki je nameščen na računalnik. Zato si pomagamo tako,  da si pošiljamo skrito kopijo vsakega iz programa poslanega e-sporočila. Če si nato v našem poštnem programu (npr. Outlook-u) uredimo »pravilo«, ki nam na tak način prejeto pošto razvrsti v ustrezne mape, lahko obdržimo pregled tudi nad pošto, poslano neposredno iz naših programov.

Strežnik za prihajajočo pošto (POP3) – Določa strežnik za prihajajoča sporočila. Te podatke dobite od ponudnika internetnih storitev ali skrbnika lokalnega omrežja.

Strežnik za odhajajočo pošto (SMTP) – Določa strežnik SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) za odhajajoča sporočila. Te podatke dobite od ponudnika internetnih storitev ali skrbnika lokalnega omrežja.

Ime računa – Določa ime vašega računa. To je po navadi enako delu e-poštnega naslova, levo od znaka @.  Podatek je pomemben pri sprejemanju e-pošte.

Geslo – Prostor za vnos gesla, ki vam ga je dodelil ponudnik internetnih storitev. Zaradi varnosti znaki niso prikazani; nadomeščeni so z zvezdicami ( * ). Podatek se uporablja samo pri sprejemanju e-pošte.

 

Če želimo delati s programom kot novo vneseni operater, najprej zapustimo program, ga ponovno zaženemo ter se prijavimo z ID in geslom novega operaterja. Pri tem moramo biti pozorni na to, da geslo vnesemo pravilno z velikimi oz. malimi črkami.

Natisni