Obračanje zalog

Izpis je namenjen prikazu obračanja zalog artiklov, t.j. izračunu koeficientov obračanja zalog. Osnovni pregled je na ravni artikel/skupina artiklov.

Najprej se odpre okno Pregled obračanja zalog, kjer podamo podrobnosti za izpis.

V primeru na sliki so prikazane možnosti, ki so na voljo pri tiskanju.

  • Datum - vpišemo oziroma izberemo obdobje za katerega želimo podatke pregledovati.
  • Poslovalnica – vpišemo oziroma izberemo poslovalnico za katero želimo podatke pregledovati.
  • Šifra artikla, Skupina artikla, Oddelek Dobavitelj, Klasifikacija – vpišemo oziroma izberemo podatke s katerimi omejimo artikle, ki jih želimo pregledovati.
  • Konto in Tip skladišča v povezavi z Upoštevaj konte – če želimo artikle omejiti na podlagi kontov, vpišemo oziroma izberemo konte za katere želimo podatke pregledovati.
  • Naziv liste – vpišemo ime liste, ki se bo natisnilo v glavi izpisa. Podatek se ohrani in se pri naslednjem izpisu predlaga.
  • Izpis nastavitev – izberemo ali želimo na koncu poročila natisniti nastavitve ob zagonu ali ne
  • Način izračuna – izbor izračuna/prikaza obrata zalog.
  • Izbor »prodajni prihodki/povprečna zaloga (po NC)« - izračun obrata na način, da v obdobju poišče dosežene prodajne vrednosti in izračuna koeficient s povprečno zalogo.
  • Izbor »količina prodaje/povprečna zaloga (količinski obrat)«, za izračune upošteva količinske vrednosti zaloge in izdaje.

 

V nadaljevanju določimo, kako želimo izpis prikazati. Na voljo so naslednje možnosti: po artiklu, skupini artikla, kontih.

Obračanje zalog - izračun

Pregled nam v glavnem pove, kolikšen je koeficient obračanja zalog in dneve vezave zalog, t.j. v koliko dneh prodamo zalogo ali povedano drugače – v koliko dneh se zamenja oz. proda celotna zaloga. Seveda pa je poleg podatka o obratu potrebno imeti v vidu tudi roke dobave. Tako bi na podlagi dobaviteljevih rokov in želenega obrata v dnevih lahko tudi dobili referenco za koeficiente, ki jih dobimo na izpisu.

Primer za »količinski obrat«:

Najprej izračunamo obrat. Za obdobje vzamemo kar celo leto, t.j. število dni 365. Povprečno zalogo dobimo npr. 21 kosov. Prodaja tega blaga pa je bila 120 kosov. Tako dobimo obrat = 120 / 21 = 5,71 (zaokroženo na 2 decimalki). Potem pogledamo trajanje enega obrata 365 dni / 5,71 = 63,92 dni. To pomeni, da glede na povprečno zalogo le-to prodamo povprečno v 64 dneh. Da bi si s tem koeficientom obrata kaj pomagali, je potrebno pogledati dobaviteljeve roke in v primeru, da imamo rok dobave 20 dni, je obrat verjetno predolg.

Sedaj pa pogledamo, kakšen bi bil želeni obrat. Vzemimo npr., da na 20 dobaviteljevih dni dodamo za rezervo 10 dni držanja na zalogi in imamo 30 dni: 365 dni / 30 dni = 12,17. Povprečna zaloga bi potem bila 120 prodanih kosov / 12,17 in dobimo 9,86 t.j. 10 kosov. Praktično pri naši povprečni zalogi 21 kosov imamo za 11 kosov na zalogi preveč.

Seveda so vsi ti izračuni samo za primer, saj je »pametno« držanje zalog odvisno od več dejavnikov.

Primer »prodajni prihodki/povprečna zaloga«:

Pri tem načinu gre praktično za podoben izračun kot pri količinskem obratu, samo da so namesto količin v izračunu vrednosti prodaje in vrednosti povprečne zaloge po nabavnih cenah. Npr. v izbranem obdobju smo prodali  za 581,16 po nabavni ceni, povprečna zaloga po NC pa je bila 118,10. Tako bi imeli izračun obrata 581,16 / 118,10 = 4,93. Ker so tu vrednosti, pomeni da je obrat odvisen od cenovnega razpona prodanih izdelkov.

 

Obračanje zalog lahko pregledujemo v preglednici:

In s predogledom ali izpisom na papir:

Natisni