Konti

V kontni plan vnašamo in urejamo konte s standardnimi gumbi Vnesi zapis, Kopiraj zapis, Popravi zapis in Briši zapis. Okvirni kontni plan je določen z računovodskimi standardi oz. Zakonom o računovodstvu.

Pri vnosu novega konta moramo izpolniti sledeče podatke:

·      Šifra – šifra je numerični podatek in predstavlja številko konta.

·      Naziv – vnesemo naziv konta.

·      Tuji nazivi – omogočajo vnos naziva konta v tujem jeziku. Tuj jezik se  določi s pomočjo jezikovnih področij. Le-ta so sestavni del skupnih šifrantov in se uporabljajo v vseh modulih. Po vnosu tujih nazivov kontov, se izpiše bilanca v tujem jeziku tako, da se v vnosnih podatkih za izpis izbere jezikovno področje. Enako velja za izpis kartic.

·      Vrsta konta – izbiramo med glavno knjigo, stroškovno, kupci in dobavitelji.

o  Glavna knjiga – predstavlja navaden finančni konto.

o  Stroškovno – predstavlja konto, na katerega lahko vežemo analitike. Na vsak stroškovni ali prihodkovni konto lahko vežemo 4 tipe analitik: SM, SN, Referent in Nalog.

o  Kupci – predstavlja saldakontni konto in sicer konto kupcev – 12 skupina, avansov – 23 skupina.

o  Dobavitelji – predstavlja saldakontni konto in sicer konto dobaviteljev – 22, avansov – 13 skupina.

 

·      Stran knjiženja – izbiramo med breme, dobro, oboje, se ne knjiži. Strankam priporočamo, da saldakontnim kontom določijo stran knjiženja glede na naravo konta (terjatvam – Breme, obveznostim – Dobro), kontom stroškov, odhodkov in prihodkov prav tako določimo stran knjiženja glede na naravo konta, ostalim kontom pa določimo stran knjiženja Oboje (Breme in Dobro).

·      Stran knjiženja rač. - izbiramo med breme, dobro, ni računov. To okno je aktivno, če smo kot vrsto konta izbrali kupec ali dobavitelj. V primeru ko je kotno kupec program predlaga breme, dobavitelj pa v dobro, ko knjižimo račun, ko knjižimo plačilo pa obratno. Če odpiramo konto, ki je saldakontni vendar nima računa, označimo polje ni računov. Izbiramo med breme, dobro, ni računov.

·      Oznaka SM, SN, Referent in Nalog – v primeru, da na določenem kontu to polje označimo s kljukico, bo program vsakokrat med knjiženjem na ta konto zahteval analitiko. Analitiko lahko vežemo na konte, ki so označeni kot Stroškovno, Kupec ali Dobavitelj.

·      Prenos v novo leto – z znakom v okencu določimo ali se saldo konta prenaša v novo leto. Če v tem okencu ni oznake, pomeni, da se saldo konta ne bo prenašal v novo leto (se bo zapiral), zato moramo v naslednjem polju vpisati konto, na katerega se bo prenesel saldo konta, ko bomo le-tega zapirali. Pri potrjeni izbiri Prenos v novo leto in pri ne saldakontnih kontih  (stran knjiženja računov = Ne) , ki se vodijo po analitikah je vgrajena možnost vnosa analitike na katero se bo preneslo otvoritveno stanje. To možnost uporabimo, ko nas v otvoritvenem stanju podatki ne zanimajo po posameznih analitikah.

     

     Program za vnos ponudi analitike, ki so izbrane na kontu:

    

·      Konto zapiranja – če polje prenos v novo leto pustimo prazno se nam to polje aktivira in vanj vpišemo konto zapiranja razreda. To polje nam pride v poštev pri kontih razreda 4 in razreda 7, katerih saldo se ne prenaša v novo leto.

·      Davčno nepriznani – vnaša se samo, če je stran knjiženja računov različna od Breme ali Dobro. Konto označimo, da so na njem knjiženi davčno nepriznani stroški tako, da to izbiro označimo s kljukico. Podatek nam bo omogočil izpis bilance in kartice konta na način, ki bo upošteval ali samo davčno priznane stroške, samo davčno nepriznane stroške ali vse stroške.

·      Izven bilančni konto – če polje označimo s kljukico, postane ta konto izven bilančni (dodatna izbira pri izpisih).

 

·      Devizni konto – če polje označimo s kljukico, se nam aktivira sklop podatkov, povezanih z deviznim knjiženjem. Običajno tako označimo konte terjatev in obveznosti do tujih pravnih oseb.

·      Šifra tečajne liste v breme in v dobro – določimo šifro tečajne liste, iz katere bo program črpal podatke o tečajih.

·      Vrsta tečaja – določimo kateri tečaj naj nam program jemlje iz izbrane tečajne liste, izbiramo lahko med nakupnim, srednjim in prodajnim.

·      Stran tečajnih razlik plačila - stran je določena v breme.

·      Konto pozitivnih in negativnih tečajnih razlik – vpišemo ali izberemo ustrezen konto iz kontnega plana. Program nam bo pri knjiženju plačil izračunal tečajno razliko in nam predlagal protivknjižbo na vpisanem kontu.

·      Vrsta knjige DDV – v primeru, da je program DK povezan s programom DDV, moramo pri Vrsti knjige DDV določiti ali je to knjiga P-RAČ (knjiga prejetih računov) ali knjiga I-RAČ (knjiga izdanih računov) ali se ne vnaša v davčno knjigo. To polje običajno izpolnimo pri kontih terjatev in obveznosti.

Pri knjiženju prejetih ali izdanih računov je postopek knjiženja tak, da se najprej knjiži obveznost ali terjatev (te konte je potrebno nastaviti, da odpirajo davčno knjigo), na kar se nam odpre davčna knjiga in ko se vrnemo nazaj v DK dodamo še protivknjižbe.

·      Stran odpiranja – vpišemo stran knjiženja, na podlagi katere se nam bo odprla davčna knjiga. Npr. pri knjigi prejetih računov izberemo v Dobro. To pomeni, da se nam bo davčna knjiga odpirala takrat, ko bomo knjižili račun v dobro in ne pri knjiženju plačil. Pri izdanih računih je Stran odpiranja Breme. Imamo na voljo tudi izbiro Breme in Dobro, kar pomeni, da se bo pri knjiženju na ta konto odpirala davčna knjiga ne glede na stran knjiženja.

·      Evidenčno knjiženje, Evidenčni konto, Šifra evidenčnega konta, Šifra evid.proti konta – nastavitve kontov so pojasnjene v poglavju o evidenčnem knjiženju.

·      Oznaka opisa evid.knj. – določimo kaj naj se nam izpisuje na zbirni protivknjižbi, ko knjižimo evidenčne protivknjižbe. Izbiramo lahko med: Iz rednega konta – v opis se nam bo vpisalo besedilo, ki smo ga vnašali pri knjiženju računa, Iz plačila – v opis se nam bo vpisalo besedilo, ki smo ga vnašali pod opis pri knjiženju plačila.

·      Neposredni uporabniki – nastavitev za evidenčno knjiženje neposrednih uporabnikov (občine,…).

·      Konto konsolidacije, Konto ES, Konto tujca – vpišemo konte, ki naj jih program upošteva pri izdelavi konsolidacijske bilance, pripravi bilance Evropske skupnosti ali posebne bilance za tujega lastnika.

·      Knjižen – status, ki ga konto pridobi, ko nanj poknjižimo prvo knjižbo v glavno knjigo.

·      Sektor poročanja – vpišemo v kateri sektor poročanja naj nam program vključi knjižbe, ki jih imamo na izbranem kontu. Nastavitev urejajo samo uporabniki, ki pripravljajo SFR (Statistiko finančnih računov).

Natisni